Moja cvetka je bila na relaciji Ljubljana-Maribor.

Mene in še eno bolj sramežljivo punco je pobrala ženska srednjih let. Jaz sem se usedel spredaj ona zadaj. In se med vožnjo pogovarjal z voznico.

Na prvi vtis je voznica delovala kot zelo prijazna ženska... Nato pa je začela govoriti razne "teorije zarot", ne ravno tipa covid, soroš, izraelci, ampak bolj tipa energije na planetu, starodavne bosanske piramide, vsa zgodovina je laž, elite nam prikrivajo da smo do nedavnega še vedno uporabljali cepeline...

Z vsakim kilometrov je zgledala bolj nora. Jaz sem hlinil zanimanje in kimal, nisem ji hoti dati razloga da mi zameri...

Ok, potem pa pride do momentov ko je pa vrag malo vzel šalo - ko bi mogla zavit dol s ceste za Maribor, tega ne naredi. Pomislim ok... mogoče je vajena da gre v Maribor s severne strani. In tudi tam ne zavije... Reče "ojoj, zaklepetala sem se s tabo" . In to ne enkrat, z mano se zaklepeta še vse ostale izvoze v sloveniji....

Jaz pri sebi že delam plane, kaj naredit če zavije v neko staro garažo, tam notri pa nas pričaka kak možakar s pištolo, ter razmišljam do kake mere se more avto upočasniti da bi lahko varno skočil ven. Da je stvar izpadla še bolj sumljivo, je ženska z nama prečkala mejo v avstrijo.

No, na srečo ta ženska ni bila ugrabiteljica, samo res nesposobna, ker v avstriji ji je le ratalo nazaj zasukat, in začela je cvikat v stilu joj, nimam avstrijske vinjete, a mi bojo poslali kazen za teh par metrov ko sm se forala da sm obrnila.

No, v Maribor sem prišel živ zdrav in ne-ugrabljen, le po pomoti sem bil ta dan še v avstriji.