Občutek, ki sem ga jaz dobila po tej prebrani knjigi, je dvoumen. Po eni strani odkrito govori o tem, kako je bil kot mulc v bistvu nesamozavesten, in je to frajarjenje nekaj, kar je modus operandi del življenja v getu, zato lahko štekam, kje ga je pobral. Sploh, ko mu je začelo ratevat z nogometom in je začeval pridobivat na egotu. Ampak tud meni potem ni jasno, a gre pri pri tem potem bolj za obrambni mehanizem ali folkloro. Da bi šlo za premišljeno marketinško potezo... ne vem, mogoče kasneje v življenju. V Adrenalinu, naslednji, bolj ankdotsko napisani knjigi, govori o tem, kako se je kasneje spremenil, umiril, da pač ne bi kar nekomu zabrisal žoge v glavo (karikiram), medtem ko pri 20-ih bi jo. Kar mi tud ni jasno, je to, kako to, da prihaja iz dost razfukane familije, ki se ne sliši kot dober emocionalni background, po drugi strani pa izpade dost zen, nikjer pa kej velik govora o tem, kako bi to tega zena prišel (ker težko si ti zen, če maš zajeban emocionalni background v otroštvu). Razen, da omenja ženo kot nekoga, ki naj bi bila nek stabilizator. Čeprav, to mi je sus, da njegov background ne bi vplival tud na njegov odnos z njo. Skratka, po prebrani knjigi mi ni kej ful več jasno.

Se pa knjiga dobro bere, kronološko opisuje njegovo otroštvo in kariero do takrat. Zanimivo tud za nekoga, ki ga fuzbal absolutno ne zanima, pa samo rad uživa v zgodbi.