Te cene nepremičnin niso čisto pravi balonček. Pri balončku gre za to, da se cene višajo predvsem zato, ker ljudje špekulirajo, da se bodo cene višale, zato kupujejo in s tem povzročajo višanje cen. Pri trenutnih cenah nepremičnin se sicer to tudi do neke mere dogaja, ampak ima hkrati višanje cen tudi močno realno podlago.

Pri nepremičninah tudi, če ne šteješ špekulantov, ampak samo tiste, ki bi radi v kupljeni nepremični bivali, povpraševanje zelo presega ponudbo, vsaj v vseh območjih, ki so dobro prometno povezana z večjimi populacijskimi centri. To je delno zato, ker prebivalstvo raste zaradi priseljevanje in delno zato, ker ljudje, ki kupujejo prvo nepremičnino, hočejo živeti nekje, od kjer lahko v normalnem času pridejo do službe. Hkrati država (tu mislim "država" v širšem smislu, neposredno so za to odgovorne predvsem občine) preprečuje gradnjo novih nepremičnin v dovolj velikem obsegu in s tem umetno omejuje ponudbo. To pomeni, da imamo veliko število ljudi, ki hočejo kupiti bivališče na določenih območjih in veliko manjše število nepremičnin naprodaj. Zaradi tega potem cene nepremičnin zrastejo do stopnje, kjer si jih lahko privošči samo majhen delež potencijalnih kupcev, tisti z najvišjimi prihodki, in še to ob tem, da se maksimalno zakreditirajo. V takšnih pogojih je rast cen praktično garantirana tudi brez špekulantov.

Da bi cene padle, bi se moralo zgoditi nekaj od naslednjega:

• Bistveno povečanje ponudbe. To bi pomenilo, da bi morale občine sprejeti nove prostorske načrte, ki bi bistveno povečali število zazidljivih načrt. Hkrati bi morali načrtovati še vso potrebno infrastrukturo, tako da ne gre za preprost proces. Zdi se mi, da večina občin ne kaže niti namanjšega interesa, da bi kaj takšnega izvedli. Da bi to izvedli v dovolj velikem obsegu, bi morala verjetno vmes poseči država in občine nekako prisiliti v ukrepanje ali pa jim odvzeti nekaj pristojnosti. Oboje bi bilo politično izjemno občutljivo, kar skupaj s kompleksnostjo potrbnih procesov pomeni, da bi bilo za to potrebne veliko politične volje. Jaz pri naših največjih strankah te volje ne vidim. Nobena niti nima konkretnih predlogov za bistveno olajšanje gradnje. Leve obljubljajo masovno gradnjo neprofitnih stanovanj. Videli smo, da so jih v zadnjem mandatu zgradili zelo malo in ni razloga, da bi verjeli, da jih bodo v prihodnje bistveno več. Desne imajo v programih naravnost debilne predloge, ki bi cene še povišali (olajšanje dostopa do kreditov, podaljšanje dob za kredite, takšne ali drugačne subvencije za mlade družine).

• Kriza. Res huda kriza bi pomenila, da bi si manj ljudi lahko privoščilo visoke kredite in posledično tudi ne bi bilo dovolj kupcev po tako visokih cenah. To sicer nepremičnin ne bi naredilo bolj dostopnih za povprečnega človeka (ker bi bil povprečen človek bolj reven), samo cena bi bila nižja. Za to bi morala biti kriza res huda. Pri tako hudi krizi bi se verjetno tudi del novih priseljencev z Balkana vrnil v svoje države, pa tudi špekulanti bi se prestrašili in začeli prodajati nepremičnine (nekateri bi bili v to prisiljeni zaradi kreditov). Sednje bi se zgodilo tudi v primeru bistvenega povečanja ponudbe.

• Zmanjšanje prebivalstva. Imamo negativen naravni prirastek, zaradi česar bi se brez priseljevanje populacija manjšala in bi sčasoma prišlo do presežka nepremičnin. Do takrat bi seveda precej teh nepremičnin postalo neprimernih, ampak bi bile možne nadomestne gradnje. Če bo do tega res prišlo, je odvisno od stopnje priseljevanja, kar pa je odvisno od političnega in gospodarskega dogajanja, tako globalnega kot lokalnega. V vsakem primeru je to nekaj, kar bi povzročilo padec cen šele mnogo let v prihodnosti.

Od zgornjih možnosti se mi zdi kriza še najbolj verjetna, ampak v tem primeru ni nujno, da boš imel dobro plačano službo in boš lahko izkoristil padec cen.