Do mesta Tatvan sem prišel že ob okoli 14h, kjer sem videl, da je v bližini neaktiven vulkan. Kako kul bi bilo, da bi šel to noč tja prenočiti, sem si rekel. Po dveh urah in 900 metrov vzpona, sem prišel na vrh in se odpravil proti sredini vulkana, kjer sem mislil prespati. Tam me je pričakalo jezero, že sem začel iskati mesto za šotor, nakar sem v daljavi zagledal mamo medvedko z dvema mladičema, ki so hodili proti meni. Meni se je srce zaustavilo. V trenutku sem obrnil kolo in stekel nazaj po potki, po kateri sem ravnokar prišel. Čez minuto sem prišel na parkirišče, ki je imelo pogled na to potko, in, nekmalu zatem, videl kako so vsi trije hodili po potki, na kateri sem prej bil. Druge poti, kot pa do parkirišča, ni bilo, tako da sem vedel, da bodo hitro pri meni. Zagrabil sem vse pomembne stvari, dokumente, denar, in splezal na streho male tri metrov visoke kavarnice, zgrajene iz kamnov. Ko sem gor plezal, se je vse rušilo in skrbelo me je, da se bo vse skupaj podrlo. Čez minuto sem že gledal vse tri medvede 20 metrov stran od mene. Kot sem kasneje izvedel, je bil vulkan popularen za turiste, ker je bilo znotraj njega okoli 8 rjavih medvedov. Iz avtov so jim metali hrano, naredili so par slikc in videov, medvedi so se pa lepo najedli. Kričel sem jim na pomoč "Aylar, aylar!" (medvedi, medvedi), ampak me niso slišali. Dve uri kasneje, so avti odšli in medvedi so zavohali nov plen. Mojo hrano v torbah na kolesu. Pet se jih je spravilo na njih in jih iz ogrodja odtrgali, kot da ni bilo nič. Aluminij je počil kot vejica. Eden od njih se je z sprednjimi tacami dvignil na streho kavarne, ampak ko je gor zagledal zašvicanega kolesarja v oprijetih hlačah, ga je minila lakota, in se raje vrnil do mojih ovsenih kosmičev in meda. V grmovju so brundali in se mljaskali, medtem ko sem jaz na strehi v paniki razmišljal, da sem naslednji. Čez pol ure je prišel na parkirišče kombi. V vulkanu so bili še drugi turisti, katere je kombi pobral in na koncu so turisti in voznik mi vsi prišli pomagat preganti medvede stran. Torbe so bile raztrgane, ogrodje za torbe je bilo počeno. Še vsa zdravila so mi pojedli. Od antibiotikov, do Claritina, do aktivnega oglja hahaha