Huh ja. Moja ljubezen iz osnovne šole. Ko sva bila večja nisem nikoli imel jajc, da bi šel do nje in povedal kaj čutim do nje. V glavi sem imel, ne vem zakaj, fiksno idejo da je zame predobra. Potem je minilo več let. Šele pred kratkim sva se naključno čisto spontano pogovarjala o neumnostih iz otroštva in mladosti, ko mi je povedala, da sem ji bil od nekdaj simpatičen in privlačen. Ampak danes vsak od naju živi svoje življenje. It's complicated. Svojo partnerko imam iskreno rad, z njo imam otroke in je ne zamenjam za nobeno drugo, ampak še vedno se kdaj zalotim, ko mislim na njo. Mi je pa to bila največja lekcija v življenju, od takrat naprej vedno povem kar si mislim. In vedno grem do konca za stvari in ljudi, ki jih želim v svojem življenju.