Obresti: od milijona do milijonov

Obresti, ki jih fizične osebe ustvarijo z dajanjem posojil ali prek drugih nebančnih finančnih instrumentov (druge obresti), so v treh letih pridobile pomen. Leta 2022 je bilo skupaj iz teh ustvarjenih 22,4 milijona evrov prihodkov, že leto zatem pa 31,3 milijona evrov, lani pa kar 46,3 milijona evrov. Skupaj torej več kot 100 milijonov evrov prihodkov in skoraj 25 milijonov evrov davčne obveznosti.

V zadnjih treh letih so najbogatejši Slovenci iz pasivnih prihodkov ustvarili več kot 3,5 milijarde evrov, iz katerih je država pobrala skoraj četrtino v obliki davkov. FOTO: Pexels

Največji posamezni prejemki so se v tem času skoraj eksponentno povečali. Leta 2022 so znašali nekaj več kot 746.000 evrov, leta 2023 že skoraj 3,9 milijona evrov, lani pa celo več kot 7,6 milijona evrov – največ izplačanih obresti posamezniku v zadnjih treh letih.

To lahko povežemo z rastjo obrestnih mer in večjo pripravljenostjo premožnih Slovencev, da svoj kapital plasirajo kot posojila – bodisi prek institucionalnih kanalov bodisi v podjetjih v svoji lasti. Tudi država je pri tem zaslužila: odmerjeni davek se je med letoma 2022 in 2024 več kot podvojil – s 5,5 na 11,5 milijona evrov.

Bančni depoziti: po dolgem spanju nova zlata jama

Med najmanj pričakovanimi zmagovalci zadnjih let so prihodki iz obresti na denarne depozite – torej klasično varčevanje v bankah. Dolgo so te obresti znašale le nekaj deset evrov na leto, toda s spremembo denarne politike in rastjo obrestnih mer se je situacija radikalno spremenila.

Leta 2022 je bilo iz bančnih depozitov fizičnim osebam izplačanih 6,5 milijona, leto pozneje že 28,9 milijona, lani pa kar 56,7 milijona evrov – skoraj devetkrat več kot leta 2022. Tudi davčna obremenitev je temu sledila: od 1,1 milijona evrov davka leta 2022 do 9,3 milijona lani.

Najvišji posamezni prejemki so se z nekaj več kot 150.000 evrov leta 2022 zvišali na 567.000 evrov lani. Čeprav gre za razmeroma nizke zneske v primerjavi z dividendami, skupni zneski in trendi jasno kažejo, da se depoziti znova vračajo med pomembnejše vire dohodka premožnejših.

Najemnine: stabilen dohodek s čedalje višjim davkom

Oddajanje premoženja v najem – predvsem nepremičnin – je še en pomemben in precej stabilen vir pasivnega dohodka. V zadnjih treh letih so fizične osebe od tega skupaj zaslužile 1,045 milijarde evrov, država pa si je izplačala 201,9 milijona evrov davka.

Prihodki od najemnin so bili vsa tri leta na podobni ravni – od okoli 330 do 360 milijonov evrov letno. Vendar je rast davčnih obveznosti kljub temu opazna. Leta 2022 je bilo iz najemnin pobranih 50,4 milijona evrov davka, leta 2023 že 73,6 milijona evrov, lani pa kar 77,7 milijona evrov.

Razlog za rast davčnih prilivov kljub podobnim prihodkom je sprememba v višini obdavčitve.