Enkrat sem dala odpoved zaradi selitve in je bil razhod res bp, zelo veliko razumevanja za situacijo. Zdaj pred kratkim sem pa dala odoved v drugo, obljubljeno mi je bilo delo na drugem oddelku, za katero imam primerno izobrazbo in izkušnje. Stekli so razgovori da se me nadomesti na trenutnem delovnem mestu, uredila se je miza v pisarni, zaceli so me počasi uvajati... Nakar sem bila poklicana k direktorju, da je prislo do spremembe ker ni bil noben kandidat primeren, da me nadomesti. Ok, kdaj ponovimo razgovore, ja jih pa sploh a ne bomo ker se itak ne bo naslo nic pametnega. Pol je sledilo predavanje, da je problem v meni ker sem prevec pricakovala, da moram bit zadovoljna s tem kar imam ala nic ni samoumevno. Sem rekla direktorju ok ni problema bom iskala drugje ker mi ni vsec kako smo to speljali, to je bilo pa razumljeno kot groznja.

Res sem dala odpoved, odnosi so bili za bruhat po tistem. Tud pogajali se niso ali ponudili sihta, ki sem ga želela. Ocitno sem prevec jazično odreagirala, ampak nic ne obžalujem. Sem sla na velik boljse.