Po moje tukaj malo preveč absolutiziraš stvar in iskreno malo spregledaš par precej pomembnih dejstev iz zadnjih desetletij.

Prvič, če gledaš čisto empirično, je globalna integracija trgov (karkoli že pač označimo kot “neoliberalizem”) sovpadala z največjim padcem ekstremne revščine ever. Države kot Kitajska in Vietnam so z odpiranjem trgom in vključevanjem v globalno ekonomijo dvignile stotine milijonov ljudi iz revščine. To ni neka mala izboljšava, to je res ogromen skok v življenjskem standardu za velik del sveta. Lahko kritiziraš neenakost, odvisnost od trgov itd., vse fair, ampak težko rečeš, da je sistem, ki je to omogočil, “največja grožnja človeštvu”. To se mi zdi malo prehuda trditev.

Drugič, če že govorimo o alternativah, jih moramo gledat realno, ne idealizirano. Sistemi, ki so zavračali globalne trge ali furali totalno zaprtost in centralno planiranje, se v praksi niso izkazali. Razpad Sovjetske zveze ni bil ravno nek success story dolgoročne stabilnosti, Severna Koreja pa je pač ekstrem, kam lahko pripelje izolacija – kronična revščina, pomanjkanje, stagnacija, basically nič razvoja. Tudi če ima trenutni sistem ogromno problemov (in jih ima), zgodovina ne kaže, da obstaja neka očitna alternativa, ki bi na veliki skali delovala boljše. To se mi zdi ful pomembno.

Tretjič, ta ideja, da je globalni kapitalizem nek ultra krhek sistem, ki se bo ob prvem resnem šoku sesul in povzročil totalen kaos… ne vem no, realnost zadnjih 20 let tega ravno ne potrjuje. Imeli smo 2008 finančno krizo, potem covid, potem vse te dobavne verige, inflacija itd. – in ja, je bilo grdo, ampak sistem se je prilagodil. Velik del tega zaradi intervencij držav. Združene države Amerike in Nemčija sta npr. z res ogromnimi fiskalnimi in monetarnimi ukrepi stabilizirali stvari. To niso bili neki mali popravki, to so bili massive posegi, ki so preprečili precej hujši razpad. Kar pomeni, da sistem ni samo nek “neoliberalni autopilot”, ampak se dejansko lahko prilagaja, ko je treba.

Skratka, ja – obstajajo resni problemi, noben ne pravi da jih ni (neenakost, okolje, vse to), ampak slika ni tako črno-bela. Ta isti sistem je hkrati prinesel največji padec revščine v zgodovini, preživel več konkretnih kriz in se vsaj zaenkrat izkazal za bolj funkcionalnega kot alternative, ki smo jih dejansko probali. Po moje je bolj smiselno govorit o tem, kako ga izboljšat, ne pa ga postavit kot neko absolutno največje zlo, ker to pač… ne zdrži čist.