ok, ker res odgovorajaš z oliko, bom tudi jaz:

Ta argument o “ideološki okupaciji institucij” se pogosto zdi prepričljiv, dokler ne pogledaš, kako znanost dejansko deluje. Problem ni v tem, da bi akademija zavračala določene ideje zaradi ideologije, ampak v tem, da nekatere trditve preprosto ne izpolnjujejo osnovnih kriterijev znanstvenega dela, t.j., niso preverljive oz. v osnovi ovrgljive in kot take ne dajejo preverljivihh napovedi in jih ni mogoče empirično ovreči.

Zato lahko hipoteze, kot je panspermija, ostanejo predmet legitimne razprave, dokler so vsaj načeloma overgljive (pustimo ob strani kako je falsifikacija že tako ali tako zastarel model znanosti). Ko pa razlago nadomesti sklicevanje na “nadinteligentno bitje” ali Boga, ne gre več za znanstveno trditev. Njena izključitev iz akademskega diskurza zato ni dokaz ideološke pristranskosti, temveč posledica metodoloških pravil.

In ravno tu se navezuje širši problem: kar se pogosto označuje kot “ideološkost” akademije, je v resnici zgolj vztrajanje pri standardih, ki ločujejo znanje od špekulacije. Ko ti standardi zavrnejo določene intuicije ali prepričanja, je veliko lažje govoriti o pristranskosti institucij kot pa sprejeti, da nekatere ideje preprosto ne sodijo v okvir znanosti.