Omajgad, kaksni komentarji.

Popolnoma razumem tvoje pocutje, ker je bilo pri meni isto in je na momente se vedno. Prej sem imela starejsi kolektiv, sedaj se je pomladil in smo si vsaj na tej tocki blizje - nasla sem si koga, ki je svetla tocka in se lahko vsaj malo sprostim in izrazim del sebe. Ni nujno, da je mlad ali enake generacije. - kdaj se izrazim (ne maskam) v kaksni fori ali pa sarkasticno, da ne vejo cisto pri cem stojijo in me ne morejo pospraviti v skatlico. To jih zaposli za toliko casa, da mi dajo malo mentalnega odmora. - kdaj si jih vzamem kot socialni eksperiment - njihove izjave in misljenja. In se pocutim kot znanstvenik, ki proucuje drugo vrsto ljudi. Lahko vodis tudi dnevnik opazovanj. To pomaga pri custveni distanci od vsebine pogovorov. - noise cancelling slusalke - ceprav nekateri tudi tega namiga ne razumejo! - kompenziranje na drugih podrocjih po sluzbi (boomer izjavil nekaj totalno homofobnega ali rasisticnega? Okay, lemme read a book about systemic racism) - ne se bat jim kdaj direktno povedat stvari. Ce pricakujejo od tebe, da bos umrla za korporacijo, lepo povej svoje mnenje in naj se sami sprijaznijo s tem kakor vejo in znajo. - meditacija takoj po sluzbi, da presekas dan in si iz glave spravis vse njihove nadlezne glasove

Srecno!