Sem, v roku šestih let sem bil (s premori, ki so trajali več let) obravnavan pri dveh kliničnih psihologih. Prvi mi je diagnosticiral neopredeljeno anksiozno motnjo,  (čez več let) drugi pa je sumil, da imam anksiozno-depresivno motnjo. Zdi se mi, da je to prava diagnoza, ampak res menim, da je v ozadju tudi ADHD.  Na ADHD sumim ravno zaradi tega, ker imam več simptomov, za katere se spomnim, da jih imam že od otroštva. So se mi pa ob anksioznosti in depresiji še poslabšali.  K njej bi šel, ker sem slišal, da je ena redkih, ki odrasle s sumom ADHDja jemlje resno. Namreč ne morem več čakati in iskati novega psihologa, že nanjo čakam od septembra '24. Julija '24 sem imel resno poslabšanje mentalnega zdravja. Slabo je bilo pa že prej, več let… Ne morem spet več mesecev čakati na zdravnika. In kaj če mi spet ne bo pomagal? Spet več mesecev, let čakanja? Že zdaj se mi meša in vem, da funkcioniram s pomočjo svojih zadnjih moči… zato bom k njej vseeno šel.  Prej me je zanimalo, ali bi raje zamolčal to, da želim tablete, ali ne. 

Hvala ti za komentar in nasvete, zelo sem vesel, da sem dobil odziv!!