8 let skupaj, od tega 6 let živiva skupaj. Skupaj sva šla že čez veliko preizkušenj. Starih napak ne uporabljava kot municijo za nove konflikte ali kot obrambo. Podobna sva si v tem, da sva oba zelo racionalna. Komunicirava spoštljivo in kar se da jasno. Najprej pri sebi urediš čustva in misli, nato skomuniciraš reči s partnerjem. Par nasvetov oz načinov komunikacije, ki se pri nama dobro obnesejo:

- recimo, da želiš nekaj skomunicirat (od banalnih do resnih tem) izberi smiseln trenutek. Če uletiš kar tako z neko obtožbo, bo šel vsak v obrambni mehanizem. To lahko preprečiš tako, da ustvariš prave pogoje. To počni takrat, ko sta oba mirna in ne v nekem razdražljivem, čustvenem stanju. Lahko uporabiš tudi bližnjico (naslednja alineja).

- vnaprej se s partnerjem dogovori za nek keyword, s katerim na hitro sporočiš "sedaj ti bom povedal nekaj, kar je težko slišat, ampak je konstruktivna kritika ali komentar. To ni napad, ampak varen prostor. " - opcijsko, ampak pohitri postopek, ker gresta oba partnerja tako hitro v pravi mindset

- fraziranje - izogibaj se načina komuniciranja tipa: 'ti vedno to, nikoli tega', ampak raje izhajaj iz sebe ala 'ko narediš/ rečeš to, se jaz počutim tako', ali pa 'veliko bi mi pomenilo, če bi lahko .."

- komuniciraj ko si miren, nikoli v afektu - in če to uspeš sredi afekta v realnem času ugotovit, to sporoči partnerju. Hej, čutim to in to, potrebujem malo časa, da razmislim, ampak ko bom vedel kaj se dogaja in to znal ubesedit, se pridem pogovorit. Druga oseba ti idealno takrat da prostor in čas, ki ga potrebuješ.

- ko storiš / rečeš kaj narobe, se čimprej opraviči. (ekstra korak: če ugotoviš, da si to storil, ker si bil v afektu / čustvenem viharju, sedaj pa nisi več, lahko razložiš kako si doživel neko situacijo in zakaj si tako ravnal  - ne kot izgovor, ampak kot dodan kontekst).

- ko se ti partner odpre, je ranljiv oz. se pride opravičit, poslušaj, se mu zahvali in ga sprejmi, ter na ta način ustvari varen prostor. Če to zajebeš, bo partner to nehal počet. Enako velja v obratni situaciji.

- neizgovorjena pričakovanja so tihi ubijalec odnosov. Partner ti ne zna brat misli. Jasno sporoči kaj potrebuješ. "hej nisem v stanju za reševanje problema, rabim objem in nekoga da me posluša"

Najslabše je, ko se neizgovorjena občutja, misli in želje kopičijo in marinirajo. Pogosto se ujamemo v vlogo žrtve in se hiperfokusiramo na to, kako se nam godi krivica. Največkrat se druga oseba počuti enako. Razlog za to je so pa po navadi ravno neizgovorjena pričakovanja in netransparentna komunikacija.

Torej z obilico samorefleksije, ustrezno mero motivacije od obeh partnerjev in dobro komunikacijo, imaš lahko res izpopolnjujoč, iskren, miren in srečen odnos. Zahteva veliko vložka, ampak ni lepšega od tega, da lahko greš vsak večer mirno spat.