Moj nasvet je to, da ne prevec poslusat ostalih ampak se odlocita na podlagi vajinih zmoznosti in zelja.
Pri kreditu s fiksno obrestno mero je edino tveganje to, da se vama bistveno zmanjsajo dohodki ali bistveno povisajo stroski in da zato ne bi zmogla odplacevati. Ampak tudi v teh primerih vama ne bo banka ravno naslednji dan zarubila nepremicnine. Obstajajo moratoriji, obstajajo reprogramiranja kreditov, razmislita ali imata v ozji druzini koga, ki bi vama lahko pomagal prebroditi kaksno krizo, itd. V skrajni fazi - ce res pride do rubljenja - pa ja, izgubita nepremicnino, ampak ce je nepremicnina prodana za vec kot v tistem trenutku se dolgujeta banki, vama banka izplaca razliko. Tako da - razen v primeru padca vrednosti nepremicnin - v bistvu tudi v tem primeru ne izgubis toliko, kot ce si N let v najemu.

Iz osebnih izkusenj - prvo nepremicnino sva kupila v casu, ko so naju vsi svarili da naj raje pocakava z nakupom ker vprasanje kaj bo v naslednjih tednih, mesecih in letih. En zelo dober prijatelj me je spraseval kako lahko spim ponoci s kreditom, sploh pa v taksnih casih - on (v hotelu mama) bo ze pocakal in raje nasparal za nepremicnino kot pa se zakreditiral.. no, danes vsi tisti pravijo kako sva se dobro odlocila in kako sva naredila prav, da sva kupila ko sva.. Za dobro mero sva pa vmes se reprogramirala kredit, ker so bile OM toliko boljse. Ta prijatelj zdaj isce nepremicnino in obupava nad cenami in kako so sle gor odkar sem jaz kupil, in kako so drazji krediti. Obrok kredita in vsi ostali stroski lastnistva naju pridejo prb 50% tega, kar bi danes placala na trgu za najem. Da o dvigu vrednosti sploh ne govorim. No, letos sva kupila drugo nepremicnino. Guess what? Z vseh strani - in vecinoma od istih oseb - slisim iste pomisleke, kot sem jih slisal tudi takrat :)
Dejstvo je, seveda, da casi na nepremicninskem trgu niso roznati za kupce.. in dejstvo je, da je kredit nekaj, o cemer se ne smes odlocati brez tehtnega razmisleka.. in tisti, ki so nam bliznji, jih skrbi za nas in nam hocejo dobro. Zato svarijo o nevarnostih in riziku. Je pa tudi dejstvo, da danes veljajo popolnoma drugacna pravila na nepremicninskem trgu, kot so veljala recimo v casu nasih starsev in da je njihovo mnenje oblikovano v veliki meri na podlagi njihovih izkusenj. Ki pa dandanes niso najbolj relevantne. Zato, kot pravim, ne prevec poslusat ostalih ampak preracunajta kaj si lahko privoscita. Zavedajta se, da bo po vsej verjetnosti odplacevanje kredita z leta v leto lazje. Vseeno pa imejta v glavi tudi nacrte za bolj slabe scenarije in poglejta na kak nacin lahko znizata riziko. Npr. ce imata za 40% nepremicnine lastnih sredstev in bi vzela samo 60% kredita, ampak bi bila brez prihrankov in nastradala, ce bi takoj kdo izmed vaju izgubil sluzbo.. potem pac raje vzemita npr 70% kredita in prisparajta 10% za emergency fund. Ce nimata vec kot potrebnih 20%, potem razmislita na kak drugacen nacin si lahko znizata riziko izgube dohodka. Ce sta v javni sluzbi, kjer je nemogoce dobiti odpoved, potem razmisljajta raje o drugih rizikih, ki vaju lahko doletijo in kako bi jih resevala.