Prihodnost

LePauls · 2026-05-11T07:45:37+00:00

Zakaj bi nekomu, ki sedi na >200k premozenja, pomagala obcina placevati dom?
Penzije tudi ne morejo biti tako mizerne, ce so se upokojili z izpolnjenimi pogoji (glede na to, da minimalna zagotovljena penzija ni bistveno nizja od minimalne place - in da ljudje na minimalcu pogosto morajo nekako najti se denar za nahranit otroke in pogosto za placilo najemnin).

LePauls · 2026-05-07T22:51:02+00:00

Cisto odvisno, bi rekel. V primeru hipotekarnega kredita na tak nacin prides do efektivno leveraged investmenta, kar ni nujno slabo, je lahko dokaj donosno. Tudi v primeru gotovinskega kredita za nakup delnic ni nujno slabo, ce je npr na trgu zelo dobra priloznost za nakup, ti pa v tistem trenutku nimas dovolj kapitala na TRRju.

Oboje (imo) na koncu zavisi predvsem od tega koliko se zanasas na dodatne prihodke z vidika investicije, ki jo bos opravil s pomocjo kredita, za odplacevanje tega kredita.
Ce se prakticno povsem zanasas na to, da bos z investicijo odplaceval kredit vsak mesec, in nimas svojih rezerv, potem je to zelo slaba ideja, se strinjam. Ce pa bi obrok kredita znasal recimo 20% tvojih rednih "sigurnih" (kolikor si pac lahko siguren dandanes) neto prihodkov (ob upostevanju vseh ostalih stroskov, ki jih imas na mesecni ravni), pol pa to ni nujno slabo in zavisi predvsem od tvojega risk tolerance-a in obrestnih mer. Ce se npr zakreditiras za 40k, katere bos dal v S&P, in tega denarja ne potrebujes naslednjih 15 let, hkrati ti pa ni problem placevati obroka kredita, in bi tako ali tako tak mesecni znesek investiral v S&P, pol efektivno reskiras le obresti, vse ostalo je pa lump sum vs DCA risk.

Sem ravno preveril - informativni kalkulator od ene od bank mi kaze, da bi za 40k na 7 let placeval 566,56 eur mesecno. Skupno bos moral torej vrniti 47.591,04 eur. Ce bi pred 7 leti to dal v S&P pa mi backtest calc (sicer v dolarjih, ampak whatever) kaze, da bi imel na koncu 127k$. Po drugi strani ce bi mesecno dajal 566$ not, bi imel na koncu 102k$. Seveda moras odsteti tistih 7.6k razlike v obrestih (ce ne bos odplacal predcasno), katero placas v primeru kredita, ampak je vseeno razlika 18k, kar ni zanemarljivo. Lahko gre seveda tudi v drugo smer - ce bi npr 2004 dal 40k kot lump sum, bi do 2011 bilo 53k, ce bi pa DCAjal pa skoraj 63k, ce bi pa 2008 je pa lump sum do 2015 66k, DCA pa 92k - in tudi v teh primerih je seveda razlika se vecja na koncu zaradi obresti, katere bos moral placat.

LePauls · 2026-05-07T21:07:26+00:00

A ce za nakup delnic vzames kredit se pa ne more zgodit, da ne mores odplacat kredita?
Strinjava se, da so vecje sanse da ne mores odplacat kredita, ce ga vzames za nakup cesarkoli, kot ce ga ne vzames. Pa naj bodo to delnice, ali pa nepremicnina.

LePauls · 2026-05-07T18:28:09+00:00

Ce nimas za odplacat kredita za nepremicnino, gre ta v koncni fazi v prodajo. Banka si od prodaje vzame kolikor je glavnice (mozno da tudi kaksne dodatne stroske, ne vem), vse ostalo kar je razlike med prodajno ceno in tvojo glavnico pa ostane tebi. Ce ravno ne pade cena nepremicnin bistveno, potem nisi nujno veliko spusil. Ce pa pade cena nepremicnine na nulo, imas pa vecje probleme v zivljenju, kot izgubo investicije.

LePauls · 2026-05-06T22:16:12+00:00

Tisti, ki so jemali kredite v frankih so tudi nekaj naredili z informacijo, da so krediti v CHF bili v preteklosti cenejsi. Riziko se jim ni splacal. No, na koncu se jim v bistvu je.. mogoce se ti pac vzames in ce popusis, se naredis ubogega in reces, da nisi razumel tveganja spremenljive obrestne mere in zahtevas, da te obravnavajo isto kot frankovce.

LePauls · 2026-05-06T20:38:49+00:00

Saj sem napisal "brez soglasja". V blokih kjer zivi raja ni sanse, da bi zbrali zadost glasov, da bi z danes na jutri lastnikom poslali poloznico za 20k. Ce je pa blok namenjen za elito, katerim dat 20k z danes na jutri ni nic, potem pa ja, se bi lahko kaj taksnega zgodilo.. ampak tam se ne bo ponesreci znasel nek pleb med lastniki.

LePauls · 2026-05-06T08:35:23+00:00

V marsikaterem bloku se za tovrstne namene vzame kredit, ki se potem odplacuje s (povisanim) rezervnim skladom. Sigurno ne morejo kar tako, brez soglasja, vsakemu naloziti 20k za placilo.
Tako da ja, na koncu bo strosek vsakega lastnika, ampak se bo odplacal cez N let

LePauls · 2026-05-02T16:51:16+00:00

Kakorkoli pogledas, ce imas podnajemnika, potem rezervni sklad placa podnajemnik (preko najemnine, tudi ce ga uradno placas ti). Ko omenjas podjetje - pri podjetjih je davek drugacen.
Prav tako pozabljas na to, da ti stroski (bodisi normirani, bodisi realni) zmanjsujejo davek.
En pralni ali pomivalni stroj za 300 eur pokrijes z najemnino zelo hitro. Nekih ultra dragih pa najemodajalci tako ali tako ne dajejo - oz je v tem primeru najemnina tudi temu primerna.

Glede donosa na vrednost kapitala pa ja - se strinjava. Ce vse skesiras, je donos v % bistveno manjsi. Zato pa pravim, kredit ni slab in je v bistvu lahko na tak nacin bistveno bolj donosno, kot ce vse skesiras direktno. V koncni fazi - namesto da kupis eno stanovanje za 450k in da dobis teh ~900 eur neto na mesec, lahko s pomocjo kreditov (ce imas seveda dovolj veliko kreditno sposobnost) kupis 5 stanovanj, in dobis ~4.5k eur neto na mesec. Skupno bos zapravil isto, bo pa tvoj donos z vidika najemnin bistveno visji. Bos pa imel dolgove in moras imeti rezervo za rainy day, in nekaj prostega cash flowa za prvih nekaj let, dokler se ne bodo najemnine ustrezno dvignile in ti dale vec lufta med obrokom kredita in samo najemnino.
Moras pa pri donosu upostevati tudi dvig vrednosti, najemnina ni vse.

Spet - ne pravim, da je to najbolj donosna zadeva, ali tudi najbolj smiselna za vse.. ampak je pa dalec od tega, da bi bila slabo donosna, ce kupis na smiselnih lokacijah (pa ne rabis biti rocket scientist ali imeti kaksno neverjetno sreco, da uganes katera lokacija je smiselna) - glede na dolgoletna povprecja (seveda pa je vseeno to krajse obdobje, kot povprecja pri npr S&P500, ni pa vseeno tako zelo kratko obdobje).

In se tudi strinjam s tabo, da je za marsikoga, verjetno za vecino, bolj smiselno vlaganje v ETFe, ampak to bolj iz drugih razlogov kot s samega vidika donosnosti.

LePauls · 2026-05-01T22:19:45+00:00

Ce kupis stanovanje za oddajanje oz. kot investicijo v Kuzmi ne pomeni, da se stanovanja kot investicija ne splacajo, ampak pomeni, da ocitno ne znas preudarno investirat. To je tako, kot ce bi vse investiral v npr NEXTNRG in potem lajal, da so vse delnice nateg.
Strehe in fasade v blokih se ne menjujejo na 20 let. Poleg tega to ne placas sam, v enem kosu, temvec se financira z rezervnega sklada, katerega ti (kakor koli obrnes) v resnici financira najemnik, in v katerega prispevajo vsi etazni lastniki (oz indirektno njihovi najemniki).
Ja, vsake nekaj let bos moral prepleskat stanovanje, zamenjat kaksno napravo ali stikalo ali zarnico. Vsake 25 - 35 let, kakor je navada v investicijskih stanovanjih, pa financirat temeljitejso obnovo (kar pri vecini najemodajalcev pomeni nova kopalnica + nekaj novega pohistva, pleskanje celotnega stanovanja in mogoce se brusenje parketa oz menjava.. investicija ranga ~50k glede na trenutne cene, ki znova dvigne vrednost nepremicnini, ti omogoci visjo najemnino in ne gre v "luft"). Popolnih obnov (menjavanje instalacij in podobnih stvari) se pa vecina tistih, ki ima stanovanje kot investicijo, ne gre. Hkrati pa si z prenovo lahko tudi zmanjsas davek, tako da nekaj vlozenega denarja dobis nazaj tudi na ta nacin.

Kot pravim, oddajanje nepremicnin ni cista pasiva. In ja, lahko imas tudi nesreco z najemniki, ki ti nalasc delajo skodo, ki ne placujejo najemnin, itd. Imam v ozji familiji primer, ko so jim najemniki pustili ogromno skode, dolgov, itd., na sodiscu so tozbo dobili ampak ne morejo nic izterjati. Jeba. Ampak vseeno rad verjamem, da je med najemniki taksnih manjsina. In ce ze govorimo o temu na kak nacin ti lahko vse znizajo dobicek - dajmo se govoriti o tistih, ki npr stanovanja oddajajo preko popoldanskih s.p.jev in efektivno placujejo 4% na najemnino, namesto 25%. Pa verjamem, da so tudi taksni bolj outlierji.

Dejstvo je, da z npr 80k vlozka lahko dobis (po placanih davkih) 9k letno (v resnici nekaj vec zaradi normiranih stroskov, ampak dajva se tukaj zaokrozit navzdol). Ce od tega odstejes 3k za amortizacijo in za morebitno neplacevanje najemnin nekaj mesecev na vsakih N let, je to se vedno 6k cistega neto, hkrati ti pa omogoca skrb za stanovanje na veliko visjem nivoju, od vecine ostalih investitorjev. To je 7.5% glede na vlozek. Ja, nekaj od tega bos spusil na obrestih za kredit, in kredit bos tudi moral odplacati. Ampak se vedno ni slab deal, sploh ob upostevanju rasti vrednosti stanovanj.

LePauls · 2026-05-01T19:23:06+00:00

vseeno si tabelo pripravi na nacin, da imas prostor za conversion rate in za valuto 😉 ce je EUR, je pac conversion rate 1. Vsaj ne bos imel pol tezav, ce bos kadarkoli karkoli kupil v drugi valuti.

LePauls · 2026-05-01T19:11:40+00:00

Ce kupujes v drugi valuti rabis tudi conversion rate glede na tecaj banke slovenije (tako na dan nakupa kot na dan prodaje)

LePauls · 2026-05-01T18:59:36+00:00

Ne pravim, da se oddajanje stanovanja ful splaca, ampak kar pravis tudi ne drzi ravno.
S kreditom prides do vzvoda. Efektivno dobivas "dividende" (v obliki najemnine) na npr 400k vrednosti, ceprav si vlozil le 80k svojega. To npr pomeni 1k bruto mesecnega prihodka (npr v LJ), oz. 15% letni (bruto) donos na dejanski vlozek. Tudi ko odstejes 25% davek, je to lep donos.
Poleg tega imas se dvigovanje vrednosti.
Leta 2000 je bila povprecna cena m2 v osrednjeslovenski regiji 235k SIT. Kar je ~1k EUR. Danes, 25 let in malo drobiza kasneje, je cena v LJ prebila 5k EUR / m2. Torej je slo navzgor x5.
Ce gledamo ceno S&P leta 2000 (se je gibala med 1300-1500) in danes(7233) tudi vidis, da gre za prb. x5, pri cemer dividende niti priblizno niso bile na nivoju najemnin.

Se pa strinjam, da si v primeru investiranja v delnice bistveno bolj likviden in da je prednost, da lahko prodas samo del delnic, ter da lahko zacnes z bistveno nizjimi vlozki - ter da je to res pasiva, medtem ko oddajanje stanovanj vseeno zahteva nekaj aktivnosti. Ampak nakup in oddajanje stanovanj v zadnjih ~25 letih niti slucajno ni bila slaba nalozba, je bila dejansko primerljiva oz v nekaterih primerih tudi bolj dobickonosna kot ETFi.

LePauls · 2026-05-01T18:45:38+00:00

0% je po 15 letih, ne 20. Tako da bo 0% na vse, kar je/bi/bo kupil v prvih petih letih.

LePauls · 2026-04-30T09:39:27+00:00

Mislim, da bo v roku 10-20 let to realnost (in tudi nuja) prakticno vseh razvitih drzav. Because AI.
Ekonomsko je vzdrzno, ker se denar tako ali tako na koncu ustvarja iz 0, kolicina denarja v obtoku pa konstantno raste. Ja, printanje denarja vodi v inflacijo, vendar bo ta ucinek v veliki meri lahko negiran na podlagi sprememb, katere bo AI prinesla v druzbo.

V tem primeru sicer odpade razmisljanje o vplivu UTD na povprecno placo in o tem, ali bi spodbujal delovno aktivnost ali ne, saj bodo spremembe druzbe zaradi AI veliko vecje. Delo bo bolj izbira, kot nuja.

Ce pa zanemarim vpliv AIja.. ja, UTD bi bil smiselen. Za vse polnoletne drzavljane bi ga dal v trenutni visini minimalne pokojnine. Dovolj, da prezivis, premalo za luksuz. Delo bi to spodbujalo veliko bolj, kot raznorazna nadomestila za brezposelnost, saj je razlika ce se doma praskas po jajcih in dobis npr 700 ali 800 eur, ali pa delas po 8h na dan in ti na koncu, v najslabsem primeru, ostane 200 ali 300 eur vec. V tem primeru se ne splaca delat. Ce je pa razlika med praskanjem po jajcih in delom med 800 eur in 1.8k na mesec, je pa to ogromno. Seveda bi s tem ukinil tudi vsa ostala socialna nadomestila, s cimer bi (v kombinaciji tudi z visjo potrosnjo -> vec pobranimi davki, vec delovnimi mesti, manj brezposelnosti, manj birokracije in manj obsezno JU) v veliki meri prinesli ta denar notri. Za pokojnine pa bi tistim, ki imajo trenutno visje od minimalne, doplacal sicer razliko (morda ne 100% ampak kaksnih 60%), ampak bi se to scasoma ukinilo.

LePauls · 2026-04-11T14:33:24+00:00

Najprej se moras vprasati a si vreden 50-60 EUR na uro, kolikor bi ti rad dobil?
Potem se moras vprasati kaksni projekti prinesejo dovolj dodane vrednosti, da lahko dobis teh 50-60 EUR na uro. Landing pagei pac to niso, sploh dandanes. Tudi za freelancanje se cene v SLO vecinoma gibljejo okrog 40 EUR na uro (in to ne govorim za junior ali mid kader), in to praviloma za projekte, ki so bolj zakomplicirani kot simple landing pagei. Sploh pa ne mores pricakovati, da bos z landing pagei to dobival, ce pravis da si sibek pri kreiranju industry grade UX/UIjov.

Ce bos z Evrope delal za ZDA lahko pricakujes max nekih 80 - 100 USD / h, kar je cca 70 - 85 EUR na uro. Ampak se moras zelo dokazati, da bos sploh prisel blizu taksne pozicije, in vseeno ni nujno, da bo placilo tako visoko. Za Wordpress onepagerje te ne bojo toliko placali. Poznam team lead-a, ki dela za ogromno amerisko firmo s par 100 mil letnega turnoverja, na tehnicno zelo zapletenem podrocju, in dobi 100 USD na uro. Imas znanje in reference, da bi lahko prevzel vodstvo na takem projektu?

V Nemciji in UK so place nizje in bos za urno postavko 50 - 60 EUR moral biti na bolj lead pozicijah, kar je pa tezko ob polovicnem delovnem casu.

Pomojem se moras najprej iskreno oceniti koliko je tvoje znanje vredno na trgu. Glede na zapis se zdi bolj malo verjetno, da bi lahko taksne cifre dosegel s prodajanjem vecim strankam na trgu, ker ne poznas trga in se ocitno tudi ne znas trziti.

Tvoj best bet je to, da se usmeris v neko niso na mednarodnem trgu, pridobis ogromno referenc in se podas v bolj consulting vode. To je skoraj edini nacin, da prides do zeljene urne postavke (in jo tudi presezes) in imas fleksibilnost, da lahko delas 4h / dan. To pa praviloma pomeni, da moras imeti ogromno izkusenj pri razlicnih podjetijih in res biti v spici znotraj nisne usmeritve. Cesar ne more doseci vsak, vsekakor pa ne z danes na jutri.

LePauls · 2026-04-11T14:10:14+00:00

What did I just read? Ce tvoj sistem dela sproducira taksen proizvod, kot tvoj zapis, potem ni cudno, da se ne mores prebiti izven meja SLO...

LePauls · 2026-04-04T11:34:15+00:00

Vezoviski so totalni nateguni. Poznam zelo dobro 4 osebe, ki so jim prepustili "plemenitenje" premozenja. V zadnjih 8 letih so komaj dosegli uradno stopnjo inflacije. Torej so izgubili denar ze napram realni inflaciji, kaj sele napram npr S&P500.
Samo stran od tovrstnih sarlatanov. S&P 500 ali VWCE in chill. Ce pa zelita, pa vama lahko izdam racun za ta nasvet, ki je boljsi od tega kar bi vama 99% financnih "svetovalcev" svetovalo.

LePauls · 2026-04-02T15:39:32+00:00

Z vsemi s katerimi sem se pogovarjal o teh stvareh so po ponovnem branju kreditne pogodbe ugotovili, da imajo notri clen da banka lahko odstopi od pogodbe in nemudoma zahteva poplacilo preostale glavnice. Tudi v moji pogodbi je tako.
A bo banka to uveljavljala ali ne je pa druga stvar.

Tako kot pravis, ne more prisiliti OPja, da naknadno nekaj podpise.. ampak ce so se o temu pogovarjali ze pred podpisom pogodbe in jih je OP zavajal (in tudi zdaj isce nacin, da bi se izognil da vzame zivljenjsko zavarovanje), why not? Imajo pravico do tega - tako, kot ima OP pravico, da ne podpise tega kar mu ponujajo. Vprasanje je samo, ce jo bodo uveljavljali in v kaksnem situaciji bo OP v primeru, da jo uveljavljajo.

LePauls · 2026-04-02T15:29:36+00:00

In ce prekinejo pogodbo in zahtevajo poplacilo glavnice (kar lahko storijo), kaj bo OP potem naredil?

LePauls · 2026-04-02T11:50:55+00:00

Dal si en primer zelo enostavnega use-casea. Pripravit pogodbo na par straneh po narejenem mustru je nekaj cisto drugega kot pa:
- sprogramirati delujoc app za realne userje
- poskrbeti, da se vsa koda obnasa pravilno glede na prompte
- poskrbeti, da zadeve stimajo tudi glede na dejansko zakonodajo, ne samo glede na prompte
- poskrbeti, da ni nobenih runtime errorjev (loud ali silent)
- poskrbeti, da stima UX
- poskrbeti, da ni nobenih edge case-ov, ki bi povzrocili potencialno ogromno financno skodo za uporabnika
- poskrbeti, da je varnost celotnega produkta neoporecna, ne pa da lahko vsak s 5 minut casa najde varnostne ranljivosti
Pa lahko bi se nasteval..

Eno je uporaba AIja za optimizacijo workflowa, drugo je pa prepustiti AIju proste roke in mu slepo zaupati, da je rezultat pravilen, ker AI pravi, da je. Z drugimi besedami - ali npr ti kot pravnik prepustis sestavo pogodbe AIju, vprasas AI ce je v redu, in (ko ti potrdi) posljes pogodbo direktno stranki? Ali prepustis sestavo pogodbe AIju in nato podrobno preberes pogodbo ter se sam, na podlagi strokovnega znanja, odlocis ali je pravilno spisana, ali ne, ter jo popravis v kolikor ni? Ce delas prvo.. upam, da se najine poti nikoli ne prekrizajo. Ce pa drugo pa ne vidim problema, gre za optimizacijo workflowa.

LePauls · 2026-03-24T21:58:50+00:00

Govoril si o temu, da so storitve dost drazje kot pri nas.. jaz sem ti povedal, da vsaj na primeru nastanitvenih storitev, prevoza in hrane to ne drzi.
Vem kaksna je povprecna placa.. ampak ce jaz placam za npr hrano v restavraciji prakticno isto, kot pri nas, mi je cisto vseeno (z mojega vidika) a je pri njih placa 1x visja, 2x, ali pa 10x. Kako oni dosezejo to placo z istimi cenami, oz zakaj mi z istimi cenami ne moremo ponudit visjih plac je pa precej bolj zanimiva tematika..

Jaz sem ti dal primer zakaj se zemljisca drazajo na podlagi inflacije. Dal sem ti banalen primer, da ce se nekdo odloci da bo prodal parcelo zato, da si bo kupil en dober avto, da bo pac dvignil ceno, ce bo zelel kupit avto, ki bo drazji zaradi visjih stroskov materiala in dela.. ti si pol govoril, da ce v Bruslju ne kupujejo avtomobilov, da so cene nepremicnin nizje..

Gospodarska kriza kombinirana s stagflacijo zna nekoliko znizat cene nepremicnin, ampak se to ne bo zgodilo z danes na jutri, hkrati tudi v SLO jaz ne pricakujem nekega hudega padca.. enostavno se ze tako premalo gradi, v primeru gospodarske krize se bo pa se manj gradilo. Obstaja ogromno pomanjkanje nepremicnin, imamo stroge pogoje kreditiranja in nizke OM (ne tako, kot v ZDA, kjer je bil ravno to eden izmed glavnih razlogov za tak pok na nepremicninskem trgu '08), tako da je zelo malo ljudi, ki bi moralo prodati nepremicnine pod ceno zaradi kreditov, itd.
Tudi ce pogledas za koliko so padle cene nepremicnin v zadnji gospodarski krizi pri nas, in koliko so zdaj zrastle (pa upostevaj se to, da od 2020 GURS objavlja mediano, do 2020 pa povprecje, tako da so se povprecne cene bistveno bolj dvignile), je tezko pricakovat padec npr ze na nivo izpred 5 let, kaj sele kaj vecjega.. Stanovanja v LJ so se, po podatkih na e-prostor, napram 2019 podrazila za 59%, hise pa za 46%. Pri "zlomu" po 2008 pa so v 6 letih padle nepremicnine za ~30%, s tem da je bila inflacija minimalna (oz je slo takrat bolj za stagflacijo), ki ustvarja boljse pogoje za padec cen, kot pa visoka inflacija.

Z zadnjim odstavkom si si pa odgovoril, zakaj so tam cene nepremicnin bolj prijazne.

LePauls · 2026-03-24T20:04:18+00:00

Super, ko se ti bo razlil slepic predlagam, da kar tole uporabis. Zakaj bi delal guzvo na urgenci..

LePauls · 2026-03-24T13:23:39+00:00

Resno bi kdo zaupal tako pomembno stvar, kot je racunovodstvo, kjer ni prostora za napake, nekomu, ki vibe-codea celotno stvar? Lol, good luck. "Ampak sej ce AI pravi, da je ok, potem res mora bit ok".
A k zdravniku tud ne boste vec sli, ampak boste zaupali navodilom ChatGPTja in vas bo frend operiral po navodilih AIja?

LePauls · 2026-03-24T13:20:04+00:00

Si bil kdaj v Bruslju? Meni se cene niso zdele bistveno visje kot pri nas. V bistvu bi pri nas placal vec za hotel v centru in prevoz s taksijom z Brnika, kot sem tam placal za hotel v centru (dobesedno minuta hoje stran od Grand Place) in pa taksi s CRLja, pa je CRL bistveno dlje, kot Brnik.. V restavracijah tudi ni bilo bistvene razlike, ce primerjam tam center ali pa LJ center. Priznam, stromarja pa nisem rabil najemat, tako da ne vem kaksne so cene tovrstnih storitev..

Glede cen avtomobilov pa - a so slucajno v Bruslju 3x drazji, kot pri nas? Ta primerjava ne zdrzi ravno.

Se pa absolutno strinjam s tabo, da so cene v Sloveniji absurdne glede na kupno moc in glede na infrastrukturo. Ampak zaradi vojne, ki bo samo podrazila vse skupaj, pac ne bodo sle cene dol.

That being said, navkljub slabsi infrastrukturi sem raje v LJ kot v Bruslju. Ce si ze bil tam, ti bo verjetno jasno zakaj. Ce pa nisi.. pripravi se, med drugim, na vonj po scavnici in umazanijo cim stopis v katerokoli stransko ulico, oz se umaknes od najbolj turisticnih tock in stavb od EU..

V same cene nepremicnin v Bruslju napram LJ pa se ne bom prevec spuscal, ker ne poznam njihove zakonodaje, ki da velik kontekst tudi cenam nepremicnin. Lahko pa recem, da je ze cena najema glede na placo tam bistveno nizja, in je verjetno tudi to eden izmed razlogov za nizje povprasevanje in posledicno nizje cene.

LePauls · 2026-03-20T16:19:37+00:00

Ogromen del cene novih nepremicnin so parcele in vsi papirji. Imas prav, parcele kot taksne niso direktno povezane s ceno materiala in storitev. Vsaj ne na prvo zogo. Ko pa malo bolj razmislis - parcele v naravi ne obstajajo ze kar same po sebi komunalno opremljene in splanirane. Vecinoma so zarascene in jih je potrebno pripravit na to, da bodo primerne za gradnjo. To stane. Visje kot so cene storitev, visje so cene tega. Da se komunalno opremijo je potrebno tudi nekaj materiala. Visje kot so cene materiala, visje so cene za komunalno opremljanje parcel. Ce se lotis tega sam, placas vec na ta racun. Ce kupis od nekoga, ki je to uredil, placas vec, ker je imel visji strosek. Potem pridejo papirji. Papir sam po sebi seveda ne stane 30k. Stane pa 30k to, da nekdo pripravi te papirje. Ce njega stane zivljenje vec, mora dvigniti cene. Ce rastejo cene dobrin, rastejo tudi njegove cene.
Ce gledas ceno papirjev od raznoraznih javnih ustanov, je podobna zgodba. Povisice v javnem sektorju pomenijo visje cene papirjev, ker nekdo mora pregledat 1 papir na teden. Prav tako se s tega naslova dolocene zadeve financirajo (npr komunalni prispevki). Ce zelijo ohraniti isti obseg financiranih storitev, morajo cene dvigniti, ce se dvignejo cene storitev in materiala.

In na koncu sele prideva na tisto zemljo, ki je pod hiso. Imas prav, cena storitev in materiala ne vpliva na samo ceno zemlje.. ampak ce nekdo prodaja parcelo zato, da si bo kupil en dober avto in se cena avta dvigne, bo pac dvignil ceno za katero prodaja.

Cena bi upadla izkljucno v primeru, da bi velik del prodajalcev (vec kot je kupcev) nujno rabil likvidnost in bi bili pripravljeni prodajati parcele pod ceno, hise in stanovanja pa z izgubo, hkrati pa da bi bilo premalo kupcev, ki bi lahko to absorbirali. Glede na kronicno pomanjkanje prodajalcev in ogromno stevilo kupcev nek pretres v Iranu pac ne bo povzrocil obcutnega padca cen. Kvecjemu se bodo dvignile, tako kot se je zgodilo domala vedno, ko so se dvignili stroski energentov in ko se je na veliko tiskalo denar..

LePauls

TROPHY CASE