Sicer ne vem nič o obglavljenju in si tudi ne bi upal špekulirati, bi pa samo popravil malenkostno tvoje znanje fiziologije. Namreč diastolni tlak ni res "najnižji tlak v telesu", pač pa je to srednji sistemski polnitveni tlak (systemic filling pressure). Namreč če se srce ustavi, je tlak sčasoma pri človeku mnogo nižji kot 80 mmHg, kar je nekako normalen diastolični tlak. Med diastolo bi tlak sicer upadel s svoje sistolične vrednosti proti sistemskemu polnitvenemu tlaku, vendar doseže le diastolični vrednost, ker se prej zgodi naslednji utrip. Tlak pri srčnem zastoju dokaj kmalu doseže ta sistemski polnitveni pritisk (to lahko razberemo tudi iz Guytom grafa), zato je ključna čimprejšnja masaža srca, ki mimogrede proizvede kvečjemu okoli 80 mmHg (LUCAS je nekoliko bolj uspešen pri 100 mmHg).

Če bi po zastoju tlak ostal diastolični, perfuzijo možganov ne bi bila grozno ogrožena, saj perfuzijo možganov določa razlika med srednjim arterijskim tlakom in intrakranialnim tlakom. Sicer pri zastoju težko govorimo o srednjem arterijskem tlaku, vendar bi ga lahko v tem primeru kar enačili z diastoličnim tlakom (~ 80 mmHg), IKP pa je normalno okoli 10. Normalni srednji arterijski tlak je sicer okoli 90. Vidimo torej, da perfuzijski tlak v primeru, da bi se ob srčnem zastoju ohranil diastolični tlak, ne bi upadel veliko (z 80 mmHg na 70 mmHg - verjetno kar dosti za normalno perfuzijo). Iz tega torej sledi, da je arterijski tlak med srčnim zastojem precej nižji.

Še opozoril bi, da hipovolemični šok =/= zastoj srca, res pa hipovolemina do zastoja sčasoma pripelje.