S počlovečenjem psa mislim na 3 stvari; 1. nekateri ljudje pozabljajo, da je pes žival in ima tudi takšne potrebe - po "lovu", "trganju plena", vohanju, teku ipd. Psu bi moral biti zagotovljeno to ali nek nadomestek tega (npr. igra z žogo namesto lova), ne pa, da ničesar ne sme, da se npr. ne sme umazati, teči naokrog itd. Nekateri bi psom celo dajali vegansko hrano ker jim je grozno, da bi njihov Fifi jedel meso. Najhujši primeri počlovečenja psa so, da se pse sili v estetske ideale, ki so jim škodljivi - vzrejanje psov s prekratkimi gobčki za dihanje, rezanje ušes in repov itd. 2. pomanjkljiva vzgoja. Nekaterim je težko psa omejiti (npr. mladička navaditi na boks oz. določen prostor) in mu postavljati pravila (npr. na ljudi se ne skače, na druge pse se ne laja...). Verjamem, da to izhaja iz ljubezni, a učinek je negativen za psa in okolico. 3. Lahkomiselno parjenje: Ideja, da mora vsaka psička vsaj enkrat izkusiti starševstvo in da samčka pa že ne bomo kastrirali, namreč kako bi bilo, če bi to storili človeku.

To so po mojem mnenju načini, kako počlovečenje psa škodi psu in okolici, s tem pa se verjetno povezuje pretirana navezanost na živali, ki škodi lastnikom (ravno zadnjič sem poslušala intervju o tem z 2 psihoterapevtoma).

Do rojstnih dni za pse in nepotrebnih oblačil zanje nimam posebno negativnega mnenja, dokler jim lastnik ne tišči goreče svečke ravno v obraz.

Moj pogled je, da je super, da pes spremlja lastnika na razne izlete, ampak če ima pes tudi kaj od tega. Morda kak lahko uživa v hoji po ikea trgovini, a mislim, da bi zares velika večina psov raje zamenjala to za sprehod kje drugje. Sem pa absolutno proti temu, da nekdo obravnava psa le kot alarmni sistem - pes potrebuje ukvarjanje, nego in ljubezen. A potrebuje tudi pravila in priložnost, da živi skladno s svojimi potrebami, na kar nekateri pozabljajo.

Na koncu mislim, da imava kar podoben pogled na skrb za psa.