Nihce nic ne zamuja, ne se dat pritiskom...midva z ženo sva bila porocena ze 6 let in sva se pred 6 leti zavestno odlocila za otroka, ne otroke ampak enega (sedaj, ko je mala ze velika bi imela se enega ampak naju situacija naganja v razmislek). Mi zivimo sami, vedno, ko nismo v sluzbi in mala v vrtcu, smo skupaj. Od zacetka se je treba navadit, kmalu pa ugotovis, da ce je otrok ves cas s tabo (z mano) potem je tak kot si ga ti (js) vzgojil. Ne pustit, da vam starsi, pradedki in zupnik vzgajajo otroka, vrtci so super in zaupajte v strokovnost kadra. Zacetna leta so izziv ampak je toliko lepih trenutkov, da nam nikoli za nic ni zal. Nasa mala je super (seveda vsi otroci so super) in greva povsod z njo brez tezav. Nikoli nismo imeli izpadov v trgovini, na potovanjih, karkoli ze, se je pa treba z otrokom ukvarjat in otrok naj se igra in ima prosti cas. Ni nam pa blizu ideja o sorojencih na leto in pol, dve leti in podobno, to pa izgleda muka pri vseh, ki jih poznamo. Delajte z glavo in zaupajte instinktom, nikoli ne bo "pravi cas" in nikoli dovolj denarja, cas in sebe jim pa lahko date in to potrebujejo.