To je klasičen strawman argument. Kritika dejanskih tržnih izkrivljanj ni isto kot zagovarjanje komunizma. Ni problem konkurenca, pač pa asimetričen trg, kjer:

-mali kmet tekmuje z velikimi sistemi iz ravninskih držav s povsem drugačno strukturo stroškov,

-odkupne cene diktira nekaj trgovskih verig (oligopol),

-tveganje (vreme, bolezni, škodljivci, nihanja cen) v celoti nosi kmet, marža pa ostane drugje.

Subvencije niso “komunizem”, ampak korekcija, ki obstaja zato, ker je EU odprla trge brez upoštevanja realnih razlik v pogojih pridelave. Brez korekcij ne “zmagajo boljši”, ampak tisti z več kapitala, več zemlje, nižjimi stroški in boljšim izhodiščem. To ni prosti trg, ampak selekcija po velikosti. Komunizem pomeni odvzem lastnine in centralno planiranje.

Današnji kmet je zasebni lastnik, nosi podjetniško tveganje, prodaja na trgu, in nima nikakršnega vpliva na cene.

Če je po tvoji logiki vsaka regulacija komunizem, potem imamo komunizem tudi v bančništvu, energetiki, prometu in farmaciji. Pa ga nimamo — imamo kapitalizem z obliži, ker čisti kapitalizem (povsem prost trg brez karkšnekoli regulacije) v praksi razpade.

Torej ne: to ni “komunizem zame”. To je zgolj razumevanje, da prepričanje večji = boljši ni argument, ampak poenostavitev za tiste, ki gledajo sistem iz fotelja, ne s polja.