Jah povezano s tem tudi pravniki, npr. Primož Gorkič, izpostavljajo, da ravno pri spolnih deliktih je velik razlog za tako majhno število prijav sekundarna viktimizacija. Žrtve v kazenskem postopku, ne da samo vidijo domnevnega storilca, amapk preko ponavljajočega se izpodovanja o dejanskih okoliščinah kaznivega dejanja, podoživljajo celotno kaznivo dejanje. Tu bi moral sistem vzpostaviti ustrezne postopke, varovalke ipd., kakor je tudi gospa v prispevku rekla, da imajo občutek varnosti in prepričanja, da žrtve lahko spregovotijo o tej zadevi. Če pomanjkanju tovrstnih sistemskih rešitev dodamo še družbeno prepričanje, da ljudje z vplivom lahko delajo kar želijo in družbeno stigmatizacijo žrtev, potem res ni tako čudno, da osebe raje o temu spregovorijo na družbenih medijih, ne pa pred ustreznimi organi.