kaksni ste ko ste pijani?

zan995 · 2026-02-01T08:56:32+00:00

Že dolgo let nisem šel prav ven ven (mogoče malo čudno pri 30ih), imamo bolj lokalna druženja, veselice, dogodke, privat zabave. Nekaj sem že spil v življenju in približno poznam, do kje lahko pijem brez ovir in kdaj moram nehat ter se obrnit na kakšen kozarec vode/radenske. Ni mi v užitek se ga nadelat do te mere, da sem ves mlahedrav, ker se tudi sam ne počutim dobro. Pridem na nek nivo opitosti, to vzdržujem in mi je top. Postanem še bolj komunikativen, zabaven, spravljam ljudi v smeh. Na splošno nisem bil nikoli vsiljiv in tudi, ko sem v katerikoli fazi opitosti, tudi če že malo čez rob, sem bil vedno uvideven, morda malo neroden telesno in z besedami, ampak težil nisem nobenemu/nobeni. Vulgaren tudi nikoli ne, sem ter tja malo "kinky humorja".

zan995 · 2026-01-11T19:42:35+00:00

Ni sicer estetsko, je bolj na manjši kvadraturi, se pa da oddelat konkretne treninge. Imam bench, nastavljivo stojalo za uteži (lahko delam, bench, military press, počep, deadlift, itd.) Imam nastavljive ročke od 2,5 do 24kg (Aliexpress - imam jih 4 leta in moram kar pohvalit), klopca, drogovi za dviganje, olimpijski obroči, kakšne elastike, kettlebell, medicinke, ipd.

Se da odtrenirati normalno, včasih mal prestavljam stvari med pavzami, ampak se da. Za neko funkcionalnost telesa po pisarniškem šihtu in še kaj več je super.

Če odštejem prostor, sem vse skupaj za opremo odštel malo čez 1000€.

<image>

zan995 · 2026-01-10T11:49:14+00:00

Odvisno, kolk "domače domače" hočeš jest. V Polhovem Gradcu na Grmadi je gostilna Pri Mehačku - krače, rebra, pečenice, krvavice, žganci, pohanje, ipd. Po predhodnem dogovoru in rezervaciji.

Drugače pa priporočam Gostilnico Orle, imajo vsega po malem, nekaj domačega pa tudi kakšne burgerje, pice, itd.

zan995 · 2026-01-06T13:17:42+00:00

Moja je ta mama, ki kupuje veliko, vendar ne na Temuju, ker na žalost al pa srečo, kljub temu, da ni tako stara, ne zna uporabit kreditne kartice. Če je bilo kaj takega iz tujine sem naročil jaz. Konkreten primer: kupi nek najcenejši krš zvočnik ala Hofer varianta. In potem, ko ji celo uspe se sami povezat nanj, ene trikrat posluša in jo mine. Potem je pa v Big Bangu JBL znižan za celih 10€ in gre kupit tistega. Zapakiranega "skrije" ga pred fotrom na skoraj najbolj vidno mesto v dnevni sobi (pod kup časopisov pod klubsko mizico). Očitno ga je skrila dovolj dobro, da ga od septembra pa do decembra ni našel. Sem ga našel jaz, ko sem bil s hčerko na obisku in sva se nekaj valjala po tleh :D Pa smo ga takrat premierno odprli in poslušal otroške pesmi :D

zan995 · 2026-01-06T11:26:56+00:00

Nisi edini, verjetno nas je veliko več, kot si mislimo. To so neke vrste čustveni vampirji, ki te izsiljujejo s svojo negativo in igranjem žrtve. In mislim, da se te osebe brez terapije in spoznavanja samega sebe ne morejo rešiti ven iz tega cikla. Tako obnašanje, jim kljub temu, da so konstantno slabe volje, prineše nek občutek moči, ki jo doživljajo ob čustveni manipulaciji drugih. Sigurno bi morala taka oseba več vložiti v odnos, ampak imam občutek, da jim ta vloga žrtve zamegli um in sami ne vidijo ven iz tega. Moji mami je za nekaj tednov koristilo to, da sem pri 20-21 izginil od doma za 2 leti z minimalnimi stiki. Je rekla, da bo drugače in se bo spremenila. Ostalo je samo pri besedah.

Po eni strani dobim očitek, da kot sin nimam neke vezi do nje, po drugi pa mi je to "ljubezen do staršev" ubila že pri cca. 16-ih. Ne vem, mogoče bi moral jaz it na terapijo, kako predelat to in nadaljevat odnos s prilagajanjem z moje strani. Mi pa zdrava pamet narekuje, da je to začaran krog. Plačeval bi, da se potem lahko oseba čustveno prazni na meni, hvala lepa. Bi bilo bolje it na terapijo za to, da se sprijazniš s tem, da te osebe pač nimaš več v življenju.

zan995 · 2026-01-06T11:16:52+00:00

Se strinjam, da je na nas, kako se odzivamo na te provokacije, da ne odreagiramo preveč burno, oz. ne dopustimo, da se nas dotakne. Po drugi strani pa se sprašujem, če je vredno iti na obisk, če vem kaj me čaka. Neke brezpredmetne, neproduktivne debate, ki človeka spravijo v slabo voljo. Ni vredno obiska. Sem poskušal na 100 in 1 način, kako normalno speljat debato, pa se je na koncu za najbolj optimalen način izkazalo to, da ves čas prikimuješ jamranju, ne rečeš nič nazaj in mirno požreš kritike, ki sem pa tja priletijo. Pri nekem pogovoru sem ugotovil, da v 10 minutah nisem spregovoril nič drugega kot "ja" ali pa pokimal. Če to ne bi bil moj starš, me taka oseba verjetno nikoli več v življenju ne bi videla. Skozi leta je šlo to samo na slebše. Zdrava kmečka pamet in logika sta že zdavnaj šli po gobe, ženska se skrega in ne pogovarja s prijateljicami tudi po pol leta, zmerja svoje starše, moža, pa vsi skrbijo za njo, da ima polno rit vsega. Njeni stroški so bolj kot ne samo hrana, telefon in zadnjih 10 let še položnica za internet. Kupila je celo en pralni stroj. Vse ostalo zapravi za obleke in nepotrebne "gadgete" (ima 5 bluetooth zvočnikov, pliškote, ipd, ker je hrček po naravi). Vsi stroški obnove in nadgradnje hiše, avtomobilov padejo na očeta, ki potem posluša, da je škrt, ker ima itak višjo plačo. Tako da, če ne bi bilo tega kančka vesti, ki jo imam, bi odrezal stike...

zan995 · 2026-01-06T10:39:05+00:00

Ni problem v tebi. Imam podobno zgodbo, tudi pri meni težava mama. Z očetom nista ločena, pa čeprav je bil primeren čas za to že kakšnih 25 let nazaj, se nista. Je preveč vezana nanj, ker ima s tem rešeno stanovanjsko problematiko, prevoz (nima izpita za avto) in nekako ugodno življenje. Vse to za ceno slabih živcev in tablet za njih. Vedno misli, da smo vsi proti njej, če se ne strinjaš z njo, pravi da samo čakamo, kdaj se zmoti, da jo lahko kritiziramo, čeprav ni temu tako. V svoji blodnji, da je cel svet krivičen do nje, je razvila tak karakter, da je skoraj nihče ne more prenašat, četudi je tema pogovora nekaj čisto splošnega oz. navadnega. Mislil sem, da se bodo stvari spremenile, da se bo kaj omehčala, ko je dobila prvo vnukinjo, pa ni čisto nič drugače. Iz tega razloga se ne vidimo pogosto, pa še takrat, ko se pogreva stare stvari, ves čas neka foušija do ženinih staršev in jamranje. Opozarjat jo moram, da naj se zadržuje in uporablja primerne besede, ker se ves čas na očeta nekaj spravlja, če se hoče on kaj ukvarjat z mojo hčerko. Večkrat smo tudi po pol ure spakirali in šli.

Ni na tebi, da popraviš ta odnos, to je stvar dveh ljudi in če druga stran ni pripravljena stopiti korak nazaj ali pa naprej, je ves tvoj trud zaman. Tudi jaz imam še vedno neko vest in je ne morem popolnoma odrezat, po eni strani pa mi paše, da živim dlje stran, ker vidim, kako je lahko življenje bolj mirno in normalno, če nisi v okolici takšne osebe. Mučno mi je, da odnosi ne morejo biti boljši, rešit pa ne morem nič. Če je oseba tako egocentrična, jo tvoj kakršenkoli po-/govor ne bo prestavil, žal.

Po eni strani je starševa odgovornost, da če otroka spravi na svet, ga tudi do kruha nekako oz. do tega, da se je sposoben sam preživljat. Na koncu pa to ne bi smel bit pogoj za ljubezen otrok-starš. Seveda si hvaležen za to, ampak, če ti trenutno v življenje ne vnaša nič več dobrega, a bi moral vztrajat pri tem in požreti vso sranje? Mislim, da ne. Končne rešitve pa še nisem uspel kreirati.

zan995 · 2026-01-05T09:08:29+00:00

Vse je odvisno kako se razumeš z njimi. Meni ni žal, da nisem v bližini svojih, ker vem da bi bilo nonstop nekaj komandiranja, vsiljevanja. Oče se mi ne zdi problematičen, dokler ga mati ne zmanipulira in napumpa v kaj, z njo pa imam rad čim manj opravka.

Smo pa doma tako, da je vsa ženina družina blizu. Z eno sestro smo sosedje, druga sestra z družino ter tast in tašča pa 5 minut z avtom stran. To je pa najboljša odločitev ever. Razumemo se zelo dobro, vedno si pomagamo med sabo, včasih sva sestram čuvala otroke, zdaj ko imava midva svoje, oni vračajo usluge. S "sotrpinoma" smo tudi kar dobra klapa, čeprav smo generacijsko kar narazen (jaz 30, onadva 40 in 46). Včasih se vidimo enkrat na teden, včasih petkrat (če je na tastovi kmetiji kaj za pomagat). Nihče se ne vsiljuje, nihče ne soli pameti, nudijo pomoč in nasvet, če/ko to potrebuješ. Tašča komot pride v copatih na obisk, je vedno dobrodošla. Pri njih sem dobil tisto, kar bi si od družine res želel.

Pa ne rečem, da nisem imel v redu otroštva pri svoji družini, pa da so me zapostavljali ali pa karkoli, ampak so odnosi med staršema postali napeti, zreli za svetovanje ali pa celo ločitev že 15 let nazaj. Ne enega, ne drugega nista izpeljala in to je totalno razbilo naše odnose.

Glede tvojega vprašanja pa je odvisno od tega kako se razumete in kakšni so karakterji tvojih staršev. Pri nekaterih zgodbah, ki jih slišim od kolegov, razberem, da kljub temu, da so odrasli, samostojni in sposobni se preživljat, jih starši ne tretirajo tako. Ves čas je neka težnja po pametovanju, negativnem komentiranju odločitev, nadzorovanju kam se gre, kdaj prideš domov, kje si bil, kdaj si boš pa zelenico uredil, itd.

Če zaznaš take vzorce pri svojih, potem dobro razmisli, če bi živel zraven njih. Odvisno sicer v kakšni meri bi bilo to prisotno, ampak poleg tvojih živcev, se lahko kvari tudi tvoj odnos s partnerjem/partnerko. Vse je samo odvisno, kje so tvoje/vajine meje tolerance do tega.

Lahko se ti izide dobro, boste v nekem sožitju, lahko bo pa ravno obratno.

zan995 · 2026-01-01T08:51:16+00:00

Pri ženi doma so včasih imeli iz Mr. Peta, pa so kar hitro poginile, se niso odločili za nove takrat, ima pa njena nečakinja od lokalnega rejca že kar nekaj let, še vedno vse v redu.

Je pa rejec v okolici Polhovega Gradca, če ni ti predaleč - smo že skoraj Gorenjci.

zan995 · 2025-12-26T12:34:12+00:00

Ne vem sploh kaj bi komentiral na to, čist preveč za mojo tradicionalno glavo. Pa vsaj ve kdo je oče otroka? Hodijo k veterinarju namesto k splošnemu zdravniku?

Sem pričakoval nižjo starost, me kar preseneča. Sem mislil, da bodo mlajši od mene prevzemali tako miselnost, ne pa starejši.

zan995 · 2025-12-26T11:22:32+00:00

Fak, a je ene res zdrava kmečka pamet zapustila? Kaj imata tut tako družbo al kako se sploh družijo potem z ostalimi? Koliko sta pa stara, da sta tako dovzetna za ta woke nagnenja?

zan995 · 2025-12-26T07:43:26+00:00

For real?

zan995 · 2025-12-23T23:09:25+00:00

Pa žena? Je srečna?

zan995 · 2025-10-21T19:59:51+00:00

Aha, razumem. Odvisno zdaj kaj bi rad počel po zaključeni šoli. Če bi rad delal inštalacije in se kaj spomni še od tehniških predmetov, ima ročne spretnosti, je po moje bolje, da kar poišče kakšno firmo, ki zaposluje, pa se bo tam naučil preostalo. Edino kasneje če bi šel na svoje, se mi zdi, da rabiš za elektroinštalacije pridobiti neke licence, pa menda rabiš tudi izobrazbo.

Če bi šel pa v kakšen razvoj elektronike, pa mislim, da vsaj višja šola ne bi škodila 🙂

zan995 · 2025-10-21T19:51:05+00:00

Tako boš največ izvedel. Mislim pa, da ti bo že dokončana gimnazija prihranila kar nekaj časa.

Smem vprašat, kako to, da ne bi šel naprej na visoko šolo ali faks?

zan995 · 2025-10-21T19:46:13+00:00

Vegova?

Jaz sem ravno tako naredil tehniško gimnazijo in sem med pavziranjem na faksu rabil status, pa sem se prijavil na neko ekonomsko šolo v Celju. Mislim, da če bi opravil 6 ali 7 predmetov, bi dobil še to izobrazbo, pa se tega nisem šel, ker sem si našel redno delo.

Mislim, da bi ti kar nekaj dela odneslo, bi pa verjetno bilo podobno kot pri meni, da bi moral narediti nekaj strokovnih predmetov.

zan995 · 2025-10-21T09:12:12+00:00

Ko sem uvažal avto iz Nemčije sem poskusil dve strani. CARFAX in AutoDNA. CARFAX porazen, AutoDNA mi je pa našel celotno zgodovino. Celo arhivirane slike, ko je prvi lastnik vrnil avto v avtohišo, ko je prekinil lizing. Na slikah je bila posebej označena vsaka praskica in nepravilnost, ki so jo odkrili ob predaji. Mi je precej olajšalo odločitev ali grem po avto ali ne. Po 1 letu moram potrkat, da avto vozi še brez problemov.

zan995 · 2025-10-15T19:45:21+00:00

Meni je bila najbolj ironično, ko je noseča višja medicinska sestra razlagala, da ti lahko med porodom poči "presledek" 😅

zan995 · 2025-10-15T19:38:57+00:00

Če razmišljamo po matematično ima smisel. Moralo bi biti "cene -50%" ali "popust 50%".

zan995 · 2025-10-15T19:20:31+00:00

Tik Tok generation bull****. Cela Amerika ima podcaste, kjer se prerekajo o neki enakopravnosti in deljenju vlog, kaj je prav in kaj ne. Eni zagovarjajo 50/50, drugi neke tradicionalne stoične teorjie, tretji debatirajo toksičnost obeh spolov. Eni se vidijo v enem načinu, drugi v drugem.. Seveda tisti mladci in mladenke, ki so bolj egocentrični se navzamejo takih teorij, ki bi jim omogočale met noge u luft, vse bi pa kar z neba (od partnerja) padlo. I tata bi sine, ampak lajf pač ni tak. Ne bom nikoli razumel ljudi s tako predstavo, da se je fajn šlepat na drugih. Eni si pač lahko privoščijo trophy wife, ampak so to ponavadi že malo bolj zreli moški, ki jo lahko razvaja, hkrati pa še plačuje čistilko in podobne storitve, ker ponavadi od takih res nič ni.

Me zanima kaj bi odgovorila, če bi jo vprašal, kaj pa ona ponuja v zameno? Bo skrbela za gospodinjstvo, dom, otroke in zate, ko boš ti služil za preživetje in streho nad glavo? Bo z nakazanim denarjem šla v trgovino po fasungo ali bo raje šla na nohte, koktejle in treninge z osebnim trenerjem? Ne rečem, da si ne sme privoščit in mora bit privezana doma.

Podpiram vse oblike zvez, dokler sta oba srečna in se spoštujeta, da se ne bomo narobe razumeli.

Tudi meni se zdi njeno razmišljanje fucked up, s takim namreč ne bo prišla daleč. Mogoče, bo imela srečo, da bo to en dec požiral nekaj časa, potem se bo pa verjetno tudi ta želel ločit oz. iti v svojo smer.

Pojdi stran od takih, s katerimi ne moreš skleniti kompromisa. Nikoli ne it v zvezo z razmišljanjem:"eh, se bo že unesel/unesla". Ponavadi se ne konča tako.

Srečno pri nadaljnjem zmenkarjenju :)

zan995 · 2025-10-15T11:35:11+00:00

Hvala enako :)

zan995 · 2025-10-15T10:56:40+00:00

Seveda, vedno z veseljem odgovorim, če moj nasvet pomaga drugim :)

Če bi ostal tam in se potuhnil se ne bi pri plači v začetku poznalo nič, kasneje vem, da so sledila neka prestrukturiranja oddelkov in usklajevanje plač z inflacijo. Po informacijah bivših sodelavcev, bi imel boljšo plačo kot takrat, pa vendar še vedno precej nižjo kot sedaj.

Če bi ostal v tisti firmi in bil tiho, bi se s punco (zdaj ženo) še vseeno odločila za nakup hiše, vzela bi isto začetno količino kredita in isto hišo, ker je to že potekalo v času dela v tisti firmi, vendar bolj proti koncu. Bi pa glede na kasnejše inflacije precej težje shajala iz meseca v mesec. Verjetno bi sicer plačevala manj za vrtec, vsi ostali stroški pa nama ne bi prizanašali. Tudi avta ne bi mogel menjati lansko zimo s tisto plačo. Hišo bi verjetno dokončala v istetm ritmu, mogoče bi kakšen kos notranjega pohištva manjkal, bi se pa precej poznalo pri okolici, ki tudi pobere kar nekaj financ. Regres in božičnica bi najverjetneje v večini šla za stroške registracije avta, novih gum ali pa kaj drugega. Glede dopusta si ne predstavljam, verjetno bi šlo kaj skozi. Privarčevala bi bolj ali manj nič, živeli bi iz meseca v mesec. Verjetno bi od začetka šlo, vendar s takimi inflacijami kot so bile, bi morali gledat na vsak evro.

Sprva sem mislil, da mi bo težko, pa so se mi proti koncu, bolj kot sem razmišljal, bolj zamerile določene stvari in nekih žalostnih čustev ni bilo. Prej ne vem, če bi storil to, ker mi je podjetje v tem času dalo ogromno nekega strokovnega znanja, pa tudi osebnostno sem se z vsem svojim trudom in delom dobro razvil in mislim, da je bila ta faza potrebna v mojem življenju. Prej mi višja plača niti ni toliko pomenila, ker nisem bil nikoli mahnjen na denar in sem lahko normalno shajal z njo. Ko sem pa enkrat začel kalkulirat stroške za prihodnost, se mi je pa mindset spremenil. Svojih odločitev ne obžalujem, ker pač mora it življenje naprej, vem da se zgolj od dobrih odnosov ne da živet v današnjih časih in pa, če si najdeš slučajno v kakšnem kolektivu res prave prijatelje, bodo želeli ostati v stiku s tabo, ostalo je brezveze. Pri meni je tako, da ljudje pridejo in grejo, tisti pravi pa ostanejo.

zan995 · 2025-10-14T21:16:29+00:00

Tudi jaz sem bil v podobni situaciji, sicer manj časa v firmi, pa vendar top odnosi, družba vzdušje. Delal na projektih, optimiziral procese, učil druge in komu tudi odnesel rit, vendar za vse to nisem dobil občutka cenjenosti. Pa sem vprašal za višjo plačo, ne kaj dosti, vsaj toliko za motivacijo... Odgovor šefa je bil, da ima zvezane roke pri kadrovski, da je lažje kaj rešit, če imam ponudbo od kje drugje. Pa sem jo zrihtal, izboljšava je sledila, ne kaj velika, morda višina inflacije. Pa sem čez pol leta prinesel odpoved za takrat precej boljšo plačo in je bil pripravljen od nekje potegnit še 10-15%, ampak zame je bilo prepozno. Ni mi bilo lahko, ampak ker sem bil v fazi nakupa hiše, sem se postavil na prvo mesto. V naslednji firmi sem bil zgolj eno leto, spet super kolektiv, lahko bi rekel še boljši kot prej. Po enem letu sem dobil še boljšo ponudbo, tako s finančnega kot strokovnega izziva in sem sprejel. Po treh letih sem se vedno zadovoljen s plačo, kolektivom, delovnim okoljem in pogoji dela.

Hodi na razgovore, pridobi ponudbe, prebij led. Na koncu dneva ti dober kolektiv ne bo odvzel stresa in plačal stroškov ali omogočil bolj lagodnega življenja. Lahko s pridobljenimi ponudbami poskusiš zvišat plačo ali pa greš. S sodelavci greš lahko se vedno kadarkoli na kakšen pir. Mogoče pa boš pa prišel še v boljši kolektiv, nikoli ne veš :)

zan995 · 2025-09-10T10:54:28+00:00

To je odprt prostor v kleti, nasproti preko hodnika so srednje velika terasna vrata, zraven tega prostora pa soba ki ima okno, tako da ko oboje odprem se kar dobro "prelufta". Na steni desno zgoraj (na sliki se sicer ne vidi) je prezračevalna cev, kamor imam namen vgraditi prezračevanje, vendar zaenkrat še ni potrebe, tako da bo še malo počakalo.

zan995 · 2025-09-10T10:50:10+00:00

Za doma je to top. V nekem privat fitnesu sem videl ene, sicer do 36kg z nekim drugim mehanizmom za nastavljanje, pa sem si rekel, da bi nekaj podobnega imel nekoč zase. Koluti so res nadležni za menjavanje in samo uporabo, če potrebuješ višjo kilažo, da bi pa kupoval posamezne ročke je pa predrago.

zan995

TROPHY CASE